Razni članki

Končno konstituiran nadzorni svet NKBM

Skromni rezultati poslovanja, precej slabe napovedi o višini dobička, ki bi lahko bil konec leta tudi do štirideset odstotkov manjši kot lani, napovedana dokapitalizacija in nenazadnje strmoglavo padanje delnice na ljubljanski borzi, ki je včeraj dosegla novo rekordno nizko vrednost in pristala pri 25 evrih, so poglavitni problemi in naloge, s katerimi se bo morala spopasti uprava NKBM. In tudi nadzorni svet v novi sestavi in z novim predsednikom – na dolgi ponedeljkovi seji nadzornega sveta, ki je trajala do večernih ur, je bil na to mesto izvoljen Franc Škufca.

Očitno gre za favorita ministra za finance Andreja Bajuka, saj imenovanje Škufce ni bilo pričakovano, razprava med člani NS Antonom Jurgetzem, Antonom Guzejem, Ivanom Vizjakom, Danielom Blejcem, Andrejem Svetino, Aljošo Valentinčičem in Boštjanom Krambergerjem pa je bila menda precej ostra, medtem ko Egona Žižmonda ni bilo. Menda je bilo veliko lobiranja, da bi za predsednika izbrali generalnega direktorja RTV Slovenija Antona Guzeja, vendar je na koncu več glasov dobil Škufca, podpredsednik nadzornega sveta pa ostaja Andrej Svetina.

Uprava je nadzorni svet obvestila tudi o tekočem poslovanju Nove KBM, d. d., in njene skupine v prvem polletju, predstavila načrte za prihodnje ter jih seznanila s potekom priprav na dokapitalizacijo, ki naj bi po neuradnih informacijah stekla že septembra. Nadzorni svet bo poslovanje in predvideno dokapitalizacijo podrobneje obravnaval na prihodnjih sejah, ko bo sprejel tudi okvirni koledar sej v prvem letu delovanja.

Franc Škufca je bil po imenovanju redkobeseden. Kot pravi, je NKBM uspešna in predvsem stabilna finančna institucija, kar dokazujejo tudi njeni poslovni rezultati, pred banko in njeno skupino pa so novi izzivi na področju krepitve in širitve poslovanja. Napovedal pa je tudi novo, intenzivnejšo vlogo nadzornega sveta. Kot je poudaril, bo pri teh procesih »ključno vlogo odigral tudi nadzorni svet banke, ki bo skrbel, da bo ta dosegala zastavljene poslovne cilje, s čimer bo zagotovljena tudi ustrezna donosnost delnic«. Tega bodo verjetno veseli predvsem mali delničarji, ki so zanje v postopkih javne prodaje odšteli 27 evrov, ob tem pa so dobili le skromnih dvajset centov dividende na delnico.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *